 V Sloveniji zaradi cigaret umre prezgodaj 2.800 ljudi na leto.
Vsako leto na predzadnji novembrski četrtek poteka mednarodni dan brez tobaka oziroma dan s cigareto manj.
V Sloveniji se število kadilcev sicer zmanjšuje, vendar pa kadi čedalje več mladih. Največ ljudi je kaditi prenehalo po letu 1996, ko je bil sprejet zakon o omejitvi rabe tobačnih izdelkov.
Tako med odraslimi osebami, torej med 25. in 64. letom starosti, kadi nekaj manj kot 24 odstotkov.
Mednarodne raziskave uvrščajo Slovenijo med 35 državami in regijami na četrto mesto po pogostosti kajenja med 15-letniki. Inštitut za varovanje zdravja sporoča, da lahko v Sloveniji 15 odstotkov vseh smrti uvrstimo med prezgodnje zaradi kajenja, kar pomeni 2.800 umrlih na leto.
Pasivno kajenje ubija!
Kadilci tvegajo nastanek več kroničnih bolezni, od srčno-žilnih bolezni, bolezni dihal, bolezni prebavil, bolezni ustne votline, bolezni in motnje reproduktivnega sistema in nekaterih vrst raka. Kadilci ne škodijo le sebi, ampak tudi zdravju tistih, ki so pogosto v njihovi bližini, kadar kadijo.
Pasivno kajenje je še posebej nevarno za zdravje otrok, najbolj nevaren pa je vpliv kajenja matere na še nerojenega otroka.
Še bolj slikovni prikaz posledic kajenja
Koliko na kadilce vplivajo različna obvestila o škodljivosti kajenja na cigaretnih škatlicah, ni znano, Evropska komisija pa je septembra 2003 sprejela pravila o uporabi fotografij in drugih ilustracij kot slikovnih opozoril za zdravje na škatlicah cigaret. 42 fotografij in slik v kombinaciji z opozorili o posledicah kajenja na zdravje bodo lahko uporabile države, ki to želijo.
Ljubljana - RTV Slo/STA
|
