Kašelj
pripravila Andreja Cokan, dr. med.

Kašelj je refleksno dejanje in predstavlja obrambni dihalni mehanizem, ki poskuša očistiti dihalna pota sluzi, izmečka, tujka ali drugih dražljivcev ali zapor.

Lahko je produktiven, kadar izloči sluz ali izmeček, in neproduktiven ali suh, kadar ga ne.

• 1. Mehanizem kašlja
• 2. Vzroki kašlja
• 3. Klinične manifestacije
  • 3.1 anamneza
  • 3.2 spremljajoči simptomi
  • 3.3 pregled bolnika
• 4. Diagnostika
• 5. Samopomoč
• 6. Kdaj se posvetovati z zdravnikom
• 7. Zdravljenje
• 8. Kadilski kašelj
  

1. Mehanizem kašlja

Receptorji za kašelj odreagirajo na kemične ali mehanske stimule. Največ jih je v velikih dihalnih poteh, niso pa prisotni dlje od respiratornih bronhiolov.

Nevralna kontrola mehanizma kašlja zajema aferentna vagalna vlakna od receptorjev v grlu, bronhih in sapnici, kot tudi trigeminusna, glosofaringealna in frenična aferentna vlakna iz nosu, sinusov, ušesnih kanalov, pljučne mrene, želodca, osrčnika in prepone.

2. Vzroki kašlja

Postnazalna drenaža in astma
Kašelj lahko povzroča sluz, ki polzi iz ozadja nosu. Najpogostejši vzroki kroničnega perzistentnega kašlja so: postnazalna drenaža (sluz, ki polzi iz ozadja nosu) (29%), astma (25%), in astma s postnazalno drenažo (18%).

Infekcije zgornjih dihalnih poti
Pogost vzrok kašlju so vnetja zgornjih dihal, ki so posledica virusne okužbe. Pri otroku lahko vnetje v zgornjih dihalih povzroči zožitev dihalnih poti, kar pripelje do krupa (stanje, ki ga označuje hripavost, slišno dihanje in lajajoč kašelj) ter oteženega dihanja. Pri oslovskem kašlju (pertussis) gre za okužbo z bakterijo Bordetella pertussis.

Vdihavanje alergenov, dražečih plinov in dima
Mnogo kašljev je posledica draženja dihalnih poti s prahom, plini ali dimom (cigaretni dim!)

Kronični bronhitis
Bronhitis je vnetje bronhijev, dihalnih poti v pljučih. Povzroča gosto sluz in izmeček ter hud kašelj. Pogosto se pojavlja pri kadilcih, lahko je posledica okužbe.

Pljučnica
Okvara pljučnega tkiva pri pljučnici povzroča boleč in produktiven kašelj. Pri virusnem bronhitisu in virusni pljučnici je kašelj pogosto suh in trdovraten in moti spanec.

Bronhospazem (začasna zožitev sapnic)
Povzroča suh kašelj, ki je ponoči običajno hujši. Značilen je za astmo, vendar je lahko posledica okužbe ali alergične reakcije.

Bronhiektazije (razširjenost ali zmaličenost sapnic)
Pri tem stanju se v sapnicah nabirajo velike količine gnojnega izmečka. Bolnika stalno silijo na kašelj in navadno je izmečka obilno, včasih je krvavkast.

Kronične pljučne bolezni

• pnevmokonioze (obolenje pljuč zaradi vdihavanja prahu) spremlja pogosto tudi kratka sapa
• tuberkuloza

Tujek
Če se vdihani tujek (npr. bonbon) zaustavi v grlu, povzroči silovit kašelj. Če pa potuje navzdol in zamaši sapnico, pride na tem mestu do vnetja in izločanja sluzi, zaradi česar se pojavi trdovraten kašelj.

Pljučni edem (nabiranje tekočine v pljučih)
Sprva je kašelj suh, nato se pojavi penast in krvavkast izmeček.

Maligno obolenje (zasevki, karcinom bronha)
Sprva je kašelj zmeren, nato postane hujši, pojavi se krvavkast izmeček.

Še drugi vzroki kašlja:

• bljuvanje krvi (hemoptize)
• pljučna embolija
• gastroezofagealni refluks (vračanje želodčne kisline iz želodca navzgor)
• sarkoidoza
• vzdraženje receptorjev zunaj spodnjih dihalnih poti (ušesni kanali, prepona, pljučna mrena, nos, žrelo)
• psihogeni faktor (kašelj se razvije kot živčna reakcija na stres, zlasti pri otrocih)

3. Klinična manifestacije

3.1 Anamneza (podatki bolnika o bolezni)

Začetek in trajanje kašlja

• akutni neproduktivni kašelj, ki kasneje postane produktiven in je povezan z znaki prehlada, je verjetno nastal zaradi infekcije zgornjih dihal
• kronični produktivni kašelj pri kadilcu je verjetno zaradi kroničnega bronhitisa

Barva izmečka

• bister izmeček govori proti infekciji
• rumen ali zelen izmeček govori za infekcijo
• krvavkast ali s sledovi krvi označujemo kot hemoptize, lahko posledica bronhitisa, bronhiektazij (razširjni bronhiji) ali za raka

Količina izmečka

• neproduktiven kašelj se pojavlja zgodaj pri virusni infekciji, zaradi zatekanja sluzi iz nosu, pri psihogenem kašlju
• produktiven kašelj kaže na izvor v spodnjih dihalih. Veliko izmečka (več kot skodelico na dan) se pojavlja pri bronhiektazijah (razširjenih bronhih)

3.2 Spremljajoči simtomi

• dušenje ali piskanje se pojavlja pri astmi, pljučni emboliji, pljučnici,...
• nočno dušenje v napadih se pojavlja pri srčnem popuščanju
• pri bolniki, ki imajo alergije posumimo na astmo ali sinusitis (vnetje sinusov)
• pri hripavosti so lahko prizadete glasilke ali laringealni živec (n.recurens)
• vročina in mrzlica kažeta na infekcijo
• bolečina v prsnem košu pa lahko kaže na obolenje srca (ishemično bolezen srca), obolenje požiralnika (refluks).

3.3 Pregled bolnika

• vitalni znaki s frekvenco dihanja, temperaturo
• občutljivost nad sinusi (sinusitis ali vnetje sinusov)
• izloček ali vnetje nosno-žrelnega področja
• spremembe bezgavk kaže na infekcijo ali rakavo obolenje
• hripavost, slišno dihanje ob vdihu, vidne lezije v grlu pri laringoskopiji (pregledu grla s posebnim instrumentom)
• poslušanje nad pljuči s stetoskopom (piski, poki, hropci, oslabljeno dihanje)
• pregled srčno-žilnega sistema, iščemo znake srčnega popuščanja, šume,...

 

4. diagnostika

Če je kašelj akuten in kratkotrajen in je v povezavi z infekcijo zgornjih dihal, ne potrebuje nadaljne obravnave.

Kronični kašelj pa zahteva nadaljno diagnostiko.

• pregled izmečka (barva, količina, kvaliteta, kulture, razna barvanja (Gram),...)
• pregled izmečka na eosinofilce, če sumimo na astmo
• rentgensko slikanje pljuč (če je izvid v redu, je najverjetnejši vzrok astma, ki jo dokažemo s spirometrijo in metaholinskim testom ali obojim)
• če so ti testi negativni, opravimo še rentgensko slikanje obnosnih votlin in pregled grla pri otorinolaringologu ali bronhoskopijo.

 

5. Samopomoč

Včasih je mogoče močan kašelj olajšati s sesanjem pastil za grlo ali pitjem toplih, blažilnih pijač, kot je med z vodo. Če to ne pomaga, lahko oblažimo kašelj z zdravili proti kašlju, kar je zlasti koristno ponoči, ker omogoča spanec.

Zdravila niso primerna pri produktivnem kašlju, ki odpre s sluzjo zamašene dihalne poti. Takrat zdravila bolj škodijo kot koristijo. Zdravila, ki pospešijo izkašljevanje (ekspektoracijo), ter obilno pitje tekočin pomagajo mehčati sluz, če ima bolnik težave z izkašljevanjem. Koristili bodo tudi topli obkladki na prsni koš ali tople inhalacije.

 

6. Kdaj se je treba posvetovati z zdravnikom

Z zdravnikom se je treba posvetovati:

• kadar traja kašelj več kot teden dni
• kadar je kašelj hud in ga spremlja bolečina v prsih
• če je prisoten zelenkast izmeček
• če je prisotna kri v izmečku
• če so prisotne težave z dihanjem

 

7. Zdravljenje

Zdravljenje je odvisno od osnovne bolezni. Antibiotiki so potrebni pri bakterijski okužbi. Za astmo so potrebni bronhodilatatorji in/ali kortikosteroidi. Pri bronhiektazijah in kroničnem bronhitisu svetujemo dihalne vaje in posturalno dreniranje (ležanje v položaju, ki omogoča odtekanje sluzi iz bronhija). Pri pljučnem raku pride v poštev operacija ali radio/kemoterapija.

 

8. Kadilski kašelj

Ker je ta kašelj zelo pogost, ga omenjam posebej. Ponavljajoč kašelj se pojavlja med kadilci, še posebej tistimi, ki kadijo veliko in dolgo časa. Dostikrat so kadilci že navajeni na neprestani kašelj in ga imajo za povsem normalnega ter ga dostikrat zanikajo ali pozabijo zanj povedati zdravniku. Naj poudarim, da normalnega kašlja ni!

Zaradi kroničnega bronhitisa, ki je posledica kajenja in ki ga povzroča vnetje dihalnih poti, nabiranje goste sluzi v sapnicah sproži kašelj.
Če človek neha s kajenjem, se trdovratni kašelj s časoma poleže. To se ne zgodi takoj. Kašelj vztraja tem dlje, čim dlje je oseba kadila.
Če se pri kadilcu kašelj spremeni (v pogostosti ali značilnosti) ali se pojavi hripavost, mora poiskati zdravniško pomoč zaradi povezave med kajenjem in pljučnim rakom.

Vsekakor pa odsvetujemo kajenje!

prejšnja stran

naslednja stran