Kašelj je refleksno dejanje in predstavlja obrambni dihalni mehanizem, ki
poskuša očistiti dihalna pota sluzi, izmečka, tujka ali drugih dražljivcev
ali zapor.
Lahko je produktiven, kadar izloči sluz ali izmeček, in neproduktiven ali
suh, kadar ga ne.
1. Mehanizem kašlja
Receptorji za kašelj odreagirajo na kemične ali mehanske stimule. Največ
jih je v velikih dihalnih poteh, niso pa prisotni dlje od respiratornih bronhiolov.
Nevralna kontrola mehanizma kašlja zajema aferentna vagalna vlakna od receptorjev
v grlu, bronhih in sapnici, kot tudi trigeminusna, glosofaringealna in frenična
aferentna vlakna iz nosu, sinusov, ušesnih kanalov, pljučne mrene, želodca,
osrčnika in prepone.
2. Vzroki kašlja
Postnazalna drenaža in astma
Kašelj lahko povzroča sluz, ki polzi iz ozadja nosu. Najpogostejši vzroki
kroničnega perzistentnega kašlja so: postnazalna drenaža (sluz, ki polzi
iz ozadja nosu) (29%), astma (25%), in astma s postnazalno drenažo (18%).
Infekcije zgornjih dihalnih poti
Pogost vzrok kašlju so vnetja zgornjih dihal, ki so posledica virusne okužbe.
Pri otroku lahko vnetje v zgornjih dihalih povzroči zožitev dihalnih poti,
kar pripelje do krupa (stanje, ki ga označuje hripavost, slišno dihanje
in lajajoč kašelj) ter oteženega dihanja. Pri oslovskem kašlju (pertussis)
gre za okužbo z bakterijo Bordetella pertussis.
Vdihavanje alergenov, dražečih plinov in dima
Mnogo kašljev je posledica draženja dihalnih poti s prahom, plini ali dimom
(cigaretni dim!)
Kronični bronhitis
Bronhitis je vnetje bronhijev, dihalnih poti v pljučih. Povzroča gosto sluz
in izmeček ter hud kašelj. Pogosto se pojavlja pri kadilcih, lahko je posledica
okužbe.
Pljučnica
Okvara pljučnega tkiva pri pljučnici povzroča boleč in produktiven kašelj.
Pri virusnem bronhitisu in virusni pljučnici je kašelj pogosto suh in trdovraten
in moti spanec.
Bronhospazem (začasna zožitev sapnic)
Povzroča suh kašelj, ki je ponoči običajno hujši. Značilen je za astmo,
vendar je lahko posledica okužbe ali alergične reakcije.
Bronhiektazije (razširjenost ali zmaličenost
sapnic)
Pri tem stanju se v sapnicah nabirajo velike količine gnojnega izmečka.
Bolnika stalno silijo na kašelj in navadno je izmečka obilno, včasih je
krvavkast.
Kronične pljučne bolezni
- pnevmokonioze (obolenje pljuč zaradi vdihavanja prahu) spremlja pogosto
tudi kratka sapa
- tuberkuloza
Tujek
Če se vdihani tujek (npr. bonbon) zaustavi v grlu, povzroči silovit kašelj.
Če pa potuje navzdol in zamaši sapnico, pride na tem mestu do vnetja in
izločanja sluzi, zaradi česar se pojavi trdovraten kašelj.
Pljučni edem (nabiranje tekočine v pljučih)
Sprva je kašelj suh, nato se pojavi penast in krvavkast izmeček.
Maligno obolenje (zasevki, karcinom bronha)
Sprva je kašelj zmeren, nato postane hujši, pojavi se krvavkast izmeček.
Še drugi vzroki kašlja:
- bljuvanje krvi (hemoptize)
- pljučna embolija
- gastroezofagealni refluks (vračanje želodčne kisline iz želodca navzgor)
- sarkoidoza
- vzdraženje receptorjev zunaj spodnjih dihalnih poti (ušesni kanali,
prepona, pljučna mrena, nos, žrelo)
- psihogeni faktor (kašelj se razvije kot živčna reakcija na stres, zlasti
pri otrocih)
3. Klinična manifestacije
3.1 Anamneza (podatki bolnika o bolezni)
Začetek in trajanje kašlja
- akutni neproduktivni kašelj, ki kasneje postane produktiven in je povezan
z znaki prehlada, je verjetno nastal zaradi infekcije zgornjih dihal
- kronični produktivni kašelj pri kadilcu je verjetno zaradi kroničnega
bronhitisa
Barva izmečka
- bister izmeček govori proti infekciji
- rumen ali zelen izmeček govori za infekcijo
- krvavkast ali s sledovi krvi označujemo kot hemoptize, lahko posledica
bronhitisa, bronhiektazij (razširjni bronhiji) ali za raka
Količina izmečka
- neproduktiven kašelj se pojavlja zgodaj pri virusni infekciji, zaradi
zatekanja sluzi iz nosu, pri psihogenem kašlju
- produktiven kašelj kaže na izvor v spodnjih dihalih. Veliko izmečka
(več kot skodelico na dan) se pojavlja pri bronhiektazijah (razširjenih
bronhih)
3.2 Spremljajoči simtomi
- dušenje ali piskanje se pojavlja pri astmi, pljučni emboliji, pljučnici,...
- nočno dušenje v napadih se pojavlja pri srčnem popuščanju
- pri bolniki, ki imajo alergije posumimo na astmo ali sinusitis (vnetje
sinusov)
- pri hripavosti so lahko prizadete glasilke ali laringealni živec (n.recurens)
- vročina in mrzlica kažeta na infekcijo
- bolečina v prsnem košu pa lahko kaže na obolenje srca (ishemično bolezen
srca), obolenje požiralnika (refluks).
3.3 Pregled bolnika
- vitalni znaki s frekvenco dihanja, temperaturo
- občutljivost nad sinusi (sinusitis ali vnetje sinusov)
- izloček ali vnetje nosno-žrelnega področja
- spremembe bezgavk kaže na infekcijo ali rakavo obolenje
- hripavost, slišno dihanje ob vdihu, vidne lezije v grlu pri laringoskopiji
(pregledu grla s posebnim instrumentom)
- poslušanje nad pljuči s stetoskopom (piski, poki, hropci, oslabljeno
dihanje)
- pregled srčno-žilnega sistema, iščemo znake srčnega popuščanja, šume,...
4. diagnostika
Če je kašelj akuten in kratkotrajen in je v povezavi z infekcijo zgornjih
dihal, ne potrebuje nadaljne obravnave.
Kronični kašelj pa zahteva nadaljno diagnostiko.
- pregled izmečka (barva, količina, kvaliteta, kulture, razna barvanja
(Gram),...)
- pregled izmečka na eosinofilce, če sumimo na astmo
- rentgensko slikanje pljuč (če je izvid v redu, je najverjetnejši vzrok
astma, ki jo dokažemo s spirometrijo in metaholinskim testom ali obojim)
- če so ti testi negativni, opravimo še rentgensko slikanje obnosnih votlin
in pregled grla pri otorinolaringologu ali bronhoskopijo.
5. Samopomoč
Včasih je mogoče močan kašelj olajšati s sesanjem pastil za grlo ali pitjem
toplih, blažilnih pijač, kot je med z vodo. Če to ne pomaga, lahko oblažimo
kašelj z zdravili proti kašlju, kar je zlasti koristno ponoči, ker omogoča
spanec.
Zdravila niso primerna pri produktivnem kašlju, ki odpre s sluzjo zamašene
dihalne poti. Takrat zdravila bolj škodijo kot koristijo. Zdravila, ki pospešijo
izkašljevanje (ekspektoracijo), ter obilno pitje tekočin pomagajo mehčati
sluz, če ima bolnik težave z izkašljevanjem. Koristili bodo tudi topli obkladki
na prsni koš ali tople inhalacije.
6. Kdaj se je treba posvetovati z zdravnikom
Z zdravnikom se je treba posvetovati:
- kadar traja kašelj več kot teden dni
- kadar je kašelj hud in ga spremlja bolečina v prsih
- če je prisoten zelenkast izmeček
- če je prisotna kri v izmečku
- če so prisotne težave z dihanjem
7. Zdravljenje
Zdravljenje je odvisno od osnovne bolezni. Antibiotiki so potrebni pri bakterijski
okužbi. Za astmo so potrebni bronhodilatatorji in/ali kortikosteroidi. Pri
bronhiektazijah in kroničnem bronhitisu svetujemo dihalne vaje in posturalno
dreniranje (ležanje v položaju, ki omogoča odtekanje sluzi iz bronhija). Pri
pljučnem raku pride v poštev operacija ali radio/kemoterapija.
8. Kadilski kašelj
Ker je ta kašelj zelo pogost, ga omenjam posebej. Ponavljajoč kašelj se pojavlja
med kadilci, še posebej tistimi, ki kadijo veliko in dolgo časa. Dostikrat
so kadilci že navajeni na neprestani kašelj in ga imajo za povsem normalnega
ter ga dostikrat zanikajo ali pozabijo zanj povedati zdravniku. Naj poudarim,
da normalnega kašlja ni!
Zaradi kroničnega bronhitisa, ki je posledica kajenja in ki ga povzroča vnetje
dihalnih poti, nabiranje goste sluzi v sapnicah sproži kašelj.
Če človek neha s kajenjem, se trdovratni kašelj s časoma poleže. To se ne
zgodi takoj. Kašelj vztraja tem dlje, čim dlje je oseba kadila.
Če se pri kadilcu kašelj spremeni (v pogostosti ali značilnosti) ali se pojavi
hripavost, mora poiskati zdravniško pomoč zaradi povezave med kajenjem in
pljučnim rakom.
Vsekakor pa odsvetujemo kajenje!