3. Postavitev diagnoze
Diagnozo JIA postavljamo klinično, to pomeni s pregledom otroka in s spremljanjem
poteka bolezni. V skladu z merili lahko postavimo diagnozo šele po najmanj
6 tednih trajanja bolezni, pred tem pa je potrebno izključiti vse ostale vzroke
vnetja sklepov (npr. okužbe sklepov, mehanske poškodbe gibal, maligne bolezni).
Pomembno je poudariti, da noben laboratorijski test ni značilen za JIA, tako
da samo na podlagi laboratorijskih preiskav ne moremo postaviti diagnoze.
Revmatoidni faktor, ki je prisoten pri 80% odraslih bolnikov z revmatoidnim
artritisom, je pri večini otrok z JIA negativen. Laboratorijski testi in različne
slikovne radiološke preiskave (rentgensko slikanje, ultrazvok, računalniška
tomografija, magnetna resonanca) so nam v pomoč pri postavljanju diagnoze,
pomembne pa so tudi za spremljanje bolezni ter natančno klasifikacijo.