4. Potek bolezni
Potek JIA je v veliki meri odvisen od oblike in težavnosti bolezni, značilna
so poslabšanja v zagonih, ki jim sledijo različno dolga obdobja izboljšanja
stanja. V klinični praksi otroke z JIA glede na število in razporeditev prizadetih
sklepov ter morebitno dodatno prizadetost notranjih organov razdelimo v tri
večje skupine.
Največjo skupino (50 %) predstavljajo otroci, ki imajo prizadete od enega
do štiri sklepe, takrat govorimo o oligoartritisu. V tej skupini imajo otroci
najpogosteje prizadete velike sklepe, kot npr. koleno, gleženj, komolec ali
zapestje. Pri 20-30 % otrok iz te skupine pride do sprememb na očeh, kot so
vnetje šarenice ter pojav sive mrene.
Naslednjo skupino (30 %) predstavljajo otroci, ki imajo prizadetih vsaj pet
ali več sklepov in govorimo o poliartritisu. Otroci s poliartritisom imajo
poleg velikih sklepov običajno prizadete tudi male sklepe na prstih rok in
nog, pogosta pa je tudi prizadetost vratne hrbtenice. Pri manjšem delu otrok
s poliartritisom, predvsem pri deklicah v puberteti, se lahko kasneje razvije
bolezen, ki spominja na revmatoidni artritis pri odraslih.
Tretjo, najmanjšo skupino (20 %), predstavljajo otroci, pri katerih gre za
prizadetost celega telesa z več kot dva tedna trajajočimi ponavljajočimi se
visokimi temperaturami, bledo rožnatim kožnim izpuščajem, vnetjem sklepov
ter prizadetostjo notranjih organov (najpogosteje srce, jetra, vranica in
bezgavke); pri teh otrocih govorimo o sistemskem artritisu.
Razmeroma pogoste pri vseh oblikah JIA so motnje v rasti otroka, ki so lahko
posledica same bolezni ali pa posledica zdravljenja. Pri otrocih z napredujočo,
aktivno boleznijo, se v kasni fazi pojavljajo tudi različne deformacije sklepov.
Gledano v celoti bolezen pri eni tretjini otrok postopno izzveni, približno
dve tretjini otrok z JIA pa ima težave tudi v odrasli dobi in potrebujejo
stalno zdravljenje. Pri približno 10% otrok z JIA je funkcijska prizadetost
v odrasli dobi tako huda, da niso sposobni za samostojno življenje.