6. Pomen tumorskih markerjev
Pri odkrivanju raka na prostati ter o značilnosti tumorja nam veliko pomagajo
tumorski markerji. To so snovi, ki jih določamo v krvi, njihove vrednosti
pa so povečane pri raku prostate.
Pri raku na prostati določamo vrednosti kisle fosfataze in PSA.
Vrednosti kisle fosfataze zvišujejo tudi druge rakave bolezni kot so rak
želodca, trebušne slinavke, pljuč, rak dojke in nekateri druge maligne bolezni.
PSA je encim, ki ga proizvajajo samo epitelne celice prostate in njegova
funkcija je, da utekočini ejakulat. Vrednost PSA (prostata specifični antigen
) je odvisna od velikosti normalne starostno povečane prostate, morebitnih
vnetij in seveda od velikosti tumorja prostate. Grobo povedano, normalne vrednosti
PSA so do 4ng/ml (nanogram na mililiter). Vendar vemo, da je ta vrednost pri
večji starostno povečani prostati in pri bolnikih starejših od sedemdeset
let lahko precej večja. Prav tako je pri moških mlajših od šestdeset let ta
vrednost lahko že nad normalo. Pri akutnem vnetju prostate je ta vrednost
bistveno večja in potrebno je včasih tudi več mesecev, da se zmanjša na normalno
vrednost. Pri zapori vode zaradi povečane prostate so te vrednosti tudi precej
nad 4ng/ml. Masaža prostate s prstom in cistoskopija tudi zvišujejo PSA. Zato
moramo upoštevat vse te faktorje pri ocenjevanju dogajanja v prostati. Povečane
vrednosti PSA neglede na vzrok zahtevajo dodatne preiskave, s katerimi skušamo
potrditi oziroma izključiti rak prostate kot vzrok temu povečanju. Danes določamo
vrednost celotnega PSA in prostega PSA. Njihovo razmerje nam tudi pomaga pri
diagnostiki.
V zaključku je potrebno reči, da je PSA zelo dober tumorski marker za rak
na prostati, da je preiskava enostavna in je zaradi tega prvi test pri ugotavljanju
raka na prostati. DRP (otip s prstom skozi danko ali digito rektalni pregled)
in TRUZ (trans rektalni ultrazvok) so podvržene subjektivni oceni in majhnih
tumorjev ni mogoče otipati ali jih videti na ultrazvoku.