Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušje, spremljanje statistike obiska in prikazovanje oglasov. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali s klikom na gumb "Se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Se strinjam Več o tem ...
 
 

Rak prostate

7. Zaporedje diagnostičnih postopkov

Vsakemu bolniku,ki pride na pregled porostate, prostato najprej otipamo s prstom (DRP). Pri tem ocenjujemo velikost prostate in njeno konzistenco (mehka, elastična, trda) ter morebitne izolirane zatrdline, ki so lahko sumljive za tumor. Prostato poskusimo v celoti otipati, če je to seveda možno. Tako dobimo vtis o njeni velikosti in odnosu do okolice. Neravna, grčasta prostata, ki je s prstom ni mogoče natančno otipati, je značilna za napredovali rak.

Sledeča preiskava je določanje vrednosti PSA.

Temu sledi TRUZ. Če je prostata na otip normalna in so vrednosti PSA normalne, potem ultrazvočne preiskave ne delamo.

V primeru, da je katerikoli od teh izvidov sumljiv, opravimo punkcijo prostate pod kontrolo ultrazvoka. To pomeni, da sumnljivo mesto, ki ga otipamo in vidimo na ultrazvoku, nabodemo z iglo, ki jo vodimo pod kontrolo ultrazvoka in vzamemo vzorce tkiva.Če je samo zvišana vrednos PSA, ultrazvočna preiskava pa je normalna in pri otipu ne najdemo posebnosti, izvršimo punkcijo prostate na šestih tipičnih mestih. Seveda je možno, da pri tem zgrešimo majhen tumor. Zato so nekateri jemali vzorce tkiva na osmih, dvanajstih ali celo štiriindvajsetih mestih. Drugi spet ugotavljajo, da to bistveno ne povečuje diagnostične vrednosti punkcije, komplikacije pa so pogostejše. Tako večina ostaja pri šestih vzorcih, dodatno pa še vzamemo tri vzorce iz sumljivega mesta, če ga vidimo ali otipamo. V primerih, da je izvid biopsije negativen (ni rakavih celic v vzetih vzorcih), bolnika po nekaj mesecih naročimo na kontrolo, pri kateri ponovno pregledamo bolnika, otipamo prostato in določimo vrednost PSA. Tukaj se postavlja vprašanje, kdaj ponovno napraviti kontrolne preiskave. Nekateri priporočajo to opraviti v enomesečnih presledkih. Večina pa meni, da je dovolj, če se to opravi po treh ali štirih mesecih.

Druge preiskave kot so cistoskopija, intravenozna urografija (slikanje ledvic in mehurja s kontrastom), CT (računalniška tomografija) in NMR (nuklearna magnetna rezonanca), so manj pomembne in tudi dokaj nespecifične za ugotavljanje raka na prostati. Pri napredovali bolezni nam urografija pokaže motnje v iztekanju seča iz ledvic v primerih, ko tumor pritiska na sečevode.

Scintigrafija skeleta pokaže prisotnost kostnih metastaz. PSA pa je v veliki meri zmanjšal potrebo po tej preiskavi. Pri nižjih vrednosti PSA je kljub ugotovljenemu raku prostate verjetnost kostnih metastaz majhna, zato je ta preiskava odveč. Nekateri priporočajo, da se scintigrafija opravi, če so vrednosti PSA večje od 20 ng/ml, oziroma če vrednosti PSA začenjajo rasti po odstranitvi prostate.

prejšnja stran naslednja stran
domov pomoč
e-pošta forumi
Isci

 
Vsa vsebina teh spletnih strani je izključno informativnega značaja. O svojih zdravstvenih težavah se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali specialistom.
Vsebino je prepovedano kopirati brez dovoljenja
avtorjev. [0.003s] Ads