Srce - od ateroskleroze do srčnega infarkta
pripravila Silvia Samarin Lovrič, dr.med.,
specialist internist

• 1. Naše zvesto srce
• 2. Ateroskleroza
• 3. Dejavniki tveganja za razvoj ateroskleroze
• 4. Ishemična bolezen srca
• 5. S katerimi preiskavami ugotavljamo ishemično bolezen srca

1. Naše zvesto srce

Tempo življenja nas neusmiljeno žene naprej, vedno se nam mudi, življenje nas obrača po svoje, mi pa se ne utegnemo ustaviti in se vprašati kako smo. Velikokrat se ustavimo šele ko ugotovimo, da je z našo črpalko v prsih nekaj narobe. Verjetno si v opravičilo rečemo, da je v današnji družbi treba trdo delati in dosegati zastavljene cilje. Res je, pa vendar velikokrat čas, ki bi v resnici pripadal samo nam in našemu telesu, žrtvujemo zahtevam materialnih dobrin in denarja. In tudi delo našega srca je težko in odgovorno. Srce je eno samo, v prsih začne utripati še preden se rodimo in nas zvesto spremlja do konca naših dni. Srce vsak dan stotisočkrat utripne in prečrpa kar sedem tisoč litrov krvi. Ko so leta 1816 iznašli stetoskop, so srce začeli poslušati, a pot učenja in razumevanja jezika človeškega srca, je bila še dolga in še zdaleč ni končana. Danes je medicinska znanost razvita, pa vendar bolezni srca in žilja še vedno ne obvladujemo tako, kot bi želeli. V večini industrijsko razvitih državah imajo bolezni srca in žilja obseg pravih epidemij. Tako v Sloveniji kot v svetu bolezni srca in žilja predstavljajo enega izmed vodilnih vzrokov obolevnosti, prezgodnje invalidnosti in umrljivosti. Dejstvo nad katerim se morami zamisliti je, da Slovenci obolevamo in umiramo zaradi bolezni srca in žilja še vedno prepogosto, prav zaradi premajhnega upoštevanja načel zdravega sloga življenja in slabega poznavanja dejavnikov tveganja za bolezni srca in žilja.

Verjetno ste se že mnogokrat srečali z predlogi za zdravo življenje kot so: Telovadite, da bi preprečili bolezni srca in žilja. Prehranjujte se zdravo, da bi zmanjšali tveganje za srčno žilne bolezni. Prenehajte kaditi, ker kajenje škodi zdravju. Znižajte svoj holesterol, da bi zmanjšali tveganje za bolezni srca. Morda ste bili že tolikokrat bombardirani z raznimi opozorili, da enostavno več ne polagate na njih nobene pozornosti. Ali pa ne veste, kaj točno te stvari pomenijo in kako zelo so lahko zdravju škodljive. Koronarna bolezen? Ishemična bolezen srca? Bolezni srca in žilja? Srčna obolenja? Kaj so vse te bolezni? In kakšna je razlika med njimi? Upamo, da bo z večjim obsegom vašega znanja o teh boleznih, rasla tudi vaša odločnost v korakih, da te bolezni preprečite.

Znotraj pojma bolezni srca in žilja se skrivajo številne bolezni, ki prizadenejo bodisi srce, bodisi žile ali oboje. Večino teh bolezni pridobimo skozi življenje in veliko jih je posledica nezdravega življenjskega sloga, kar pomeni, da se jih v veliki meri da preprečiti. Zboli lahko prav vsak del srca ali žilja. V grobem našteto med bolezni srca prištevamo: ishemično bolezen srca, srčno popuščanje, motnje ritma (aritmije), bolezni zaklopk, bolezni srčne mišice, bolezni osrčnika in prirojene srčne napake; med bolezni žilja pa: visok krvni tlak, anevrizme, periferno arterijsko okluzivno bolezen, bolezni karotidnih arterij, vaskulitise, globoko vensko trombozo, razširjene vene in drugo.Ponavadi nekdo nima samo eno od zgoraj naštetih oblik bolezni srca in žilja, ampak se bolezni med seboj prepletajo in ena oblika bolezni lahko povzroči drugo obliko, kar samo še dodatno poslabša celotno zdravstveno stanje. Ena najbolj pogostih oblik bolezni srca in žilja je ishemična bolezen srca, katera je skorajda postala sinonim za bolezni srca in žilja ter jo bomo v nadaljevanju bolj podrobno spoznali.

2. Ateroskleroza

Ateroskleroza je bolezen arterij, ki se prične že zgodaj v otroštvu, njene klinične posledice pa se pojavijo običajno šele po več desetletjih, v srednji ali pozni odrasli dobi. V procesu ateroskleroze se na notranji steni arterij začno odlagati krvne maščobe (holesterol) in sčasoma nastane aterosklerotična leha (plak), v katero se odlaga tudi kalcij. Na tako spremenjeno steno arterij se lepijo krvne ploščice (trombociti) in nastane krvni strdek, ki lahko deloma ali popolnoma zapre notranjost arterije. Obenem arterije postanejo trde in neelastične. Z zožitvijo žil pride do slabše prekrvitve in oskrbe telesnih organov s kisikom in hranljivimi snovmi. Takšne spremembe lahko potekajo na mnogih mestih v telesu hkrati, ali samo na posameznih žilah. Če so prizadete arterije na srcu, govorimo o ishemični bolezni srca, katere posledica so angina pektoris, srčni infarkt, nenadna smrt ali srčno popuščanje. Na vratnih in možganskih arterijah lahko ateroskleroza privede do možganske kapi, na arterijah nog pa v najhujših primerih do gangrene. Vzroki nastanka ateroskleroze še vedno niso v celoti pojasnjeni, zato na tem področju potekajo številne raziskave.

3. Dejavniki tveganja za razvoj ateroskleroze

Vsaj nam zdravnikom se zdi, da toliko govorimo o dejavnikih tveganja, da jih sedaj že vsi poznate. A praksa kaže drugače. Na žalost je še vedno tako, da šele ko zbolimo začnemo razmišljati, kaj bi lahko spremenili na boljše. Ni dovolj, da spoznanja stroke poznamo samo zdravniki, moral bi jih poznati vsak posameznik in jih upoštevati. Čeprav drži, da je bolje začeti delovati tudi pozno kot nikoli, je najboljše bolezen preprečiti, še preden do bolezni pride. Velikokrat je dovolj že majhen korak, majhna sprememba, ki se dolgoročno bogato obrestuje. Vsaka sprememba življenjskega sloga na boljše, je pot, ki vodi do boljših uspehov tako posameznika, kot celotne družbe. Številni dejavniki tveganja se z ustrezno vzgojo ljudi dajo preprečiti ali vsaj zmanjšati. Predvsem je pomembno je vedeti, da na nekatere dejavnike tveganja lahko sami vplivamo in se sami odločamo, ali jih bomo imeli ali ne, pri drugih pa žal te izbire nimamo in se moramo naučiti z njimi živeti teh jih imeti čim bolj pod nadzorom.

Dejavnike tveganja lahko glede na to, razdelimo na tri skupine:

1. dejavniki, na katere lahko vplivamo: nezdrava prehrana, kajenje cigaret, telesna nedejavnost;
2. dejavniki, na katere lahko deloma vplivamo in jih zdravimo: holesterol, visok krvni tlak, debelost, sladkorna bolezen;
3. dejavniki, na katere nimamo vpliva: starost, spol, bolezni srca in žilja v družini in preboleli srčni infarkt v preteklosti.

Poleg tega lahko k povečani ogroženosti za bolezni srca in žilja privedejo tudi stres, depresija in prekomerno uživanje alkoholnih pijač.

Več dejavnikov tveganja imate, bolj ste ogroženi. Pri oceni ogroženosti je treba upoštevati vse dejavnike tveganja. V ta namen je uveden pojem celotna koronarna ogroženost, katero lahko ocenimo ob kliničnem pregledu, torej ob obisku pri vašem zdravniku. Namen ocene ogroženosti je odkrivanje oseb, ki imajo sočasno prisotnih več dejavnikov tveganja, predvsem tistih oseb, ki so zelo ogrožene in je njihovo celotno tveganje zelo visoko. Te osebe imajo celotno koronarno tveganje za usodni koronarni dogodek v naslednjih 10 letih večje ali enako 5%. Oceno tveganja izvajamo po novih smernicah Evropskega kardiološkega združenja iz leta 2003 s sistemom tabel, ki se imenuje SCORE.

4. Ishemična bolezen srca

Žile, ki srcu dovajajo kri, imenujemo koronarne arterije. V procesu ateroskleroze pride do zožitve koronarnih arterij in pretok krvi je oslabljen, zato dobi srce premalo krvi in kisika. Bolezen imenujemo ishemična bolezen srca ali koronarna bolezen srca.

Kakšni so simptomi?
Ishemična bolezen srca je lahko sprva brez simptomov in človek se je sploh ne zaveda. Če zožitev koronarne arterije napreduje do 70 - 80 % debeline žile, pride do tako imenovane obremenitvene angine pektoris. To pomeni, da bolnik v mirovanju nima težav, pri telesni dejavnosti, psihični ali mentalni obremenitvi, oziroma vsakič ko se poveča potreba srčne mišice za kisikom, pa začuti značilno bolečino v prsnem košu. Takšna bolečina ponavadi ob počitku ali tableti nitroglicerina mine v nekaj minutah. Srce na ta način z bolečino opozarja, da so koronarne arterije zožene in da se mašijo. Z stopnjo zoženosti koronarne arterije se niža tudi prag pojava angine pektoris. Obremenitveni angini pektoris rečemo, da je stabilna, kadar se pogostost pojavljanja, jakost bolečine, trajanje bolečine in dejavniki ki jo sprožijo ne spreminjajo. Stabilna oblika angine pektoris pa lahko preide tudi v nestabilno obliko angine pektoris, za katero je značilno, da napadi bolečine niso predvidljivi, da jo izzove tudi napor, ki ga je bolnik prej zmogel ali pa se bolečina začne pojavljati tudi v mirovanju.

Iz praktičnih razlogov si je dobro zapomniti opis značilne bolečine v prsih ali angine pektoris. Značilna bolečina v prsih je po značaju največkrat tiščoča, stiskajoča ali pekoča, vendar so možni tudi netipični značaji bolečine. Bolniki jo pogosto opišejo kot da jim nekakšna »teža« pritiska na prsni koš. Pojavlja se najpogosteje za prsnico, lahko se tudi širi v vrat, v spodnjo čeljust, levo roko, zgornji del trebuha ali v hrbet. Širjenje v roko bolniki včasih opisujejo kot mravljinčenje. Z dihanjem in spremembo položaja telesa se bolečina ne spreminja.

Srčni infarkt - vsaka sekunda je dragocena!
Srčni infarkt je življenjsko nevarno stanje in zamuda časa je lahko tudi usodna. Ko se začne tekma s časom, je v verigi preživetja na prvem mestu vsak posameznik ali njegovi svojci. Namreč od vas je odvisno, kako hitro boste prepoznali znake srčnega infarkta in kako hitro boste iskali zdravniško pomoč.

Do srčnega infarkta pride, kadar aterosklerotična leha zelo močno ovira pretok krvi po koronarni arteriji ali ga celo ustavi. Največkrat aterosklerotična leha napolnjena z maščobo iz neznanega vzroka poči in na njej se napravi krvni strdek, ki prizadeto koronarno arterijo zamaši, tako da srčna mišica ne dobiva krvi oziroma kisika. Če je zapora žile dovolj huda in dolgotrajna, del srčne mišice odmre. V kolikor bolnik pride pravočasno v bolnišnico, lahko zdravnikom uspe odmašiti oziroma odstraniti krvni strdek in takrat je prizadetost mišice manjša. Na širšem Ljubljanskem območju je organizirana 24 urna služba stalne pripravljenosti, ki lahko ob srčnem infarktu v katetrskem laboratoriju razširi zamašeno koronarno arterijo. V Mariboru širitve žil opravljajo znotraj rednega delovnega časa, vendar so tik pred tem, da tudi oni uvedejo službo stalne pripravljenosti. V drugih regionalnih bolnišnicah pa za zdravljenje srčnega infarkta uporabljajo zdravila, ki strdek raztopijo.

Kako prepoznamo srčni infarkt?
Bolečina pri srčnem infarktu je enaka kot pri angini pektoris, le da je ponavadi veliko močnejša in po nitroglicerinu bistveno ne popusti. Bolečina se lahko pojavi povsem nenadoma, tako ob naporu kot v mirovanju, lahko celo med spanjem. Velikokrat je bolnik prizadet, se poti, težko diha, lahko ima vrtoglavico ali občuti slabost.

Kdaj klicati nujno medicinsko pomoč?
Če angino pektoris čutite prvič ali poredko: ob zelo hudi in neznosni bolečini v mirovanju, ki traja več kot 5 minut, vzemite tableto Aspirina in takoj obvestite nujno medicinsko pomoč.
Če imate že znano angino pektoris ob obremenitvi: pozorni bodite na bolj pogosto pojavljanje bolečine, na spremenjeno jakost in trajanje bolečine, nižanje praga bolečine in nove dejavnike, ki bolečino sprožijo. Ob pojavu hude, neznosne angine pektoris, vzemite pod jezik tableto (ali 2 vpiha pršila) nitroglicerina. Če bolečina po nitroglicerinu v 5 minutah ne preneha, postopek ponovite še dvakrat. Če je bolečina tudi po tem prisotna, takoj obvestite nujno medicinsko pomoč in vzemite tableto Aspirina. Do prihoda medicinske ekipe mirujte. Praviloma nujna medicinska pomoč pride zelo hitro in bolnika prepelje v bolnišnico, kjer se nadaljuje ustrezno zdravljenje. Zapomnite si, da je čas do prihoda v bolnišnico ključnega pomena in pomembno vpliva na rezultat zdravljenja in potek bolezni.

Če se znajdete v bližini človeka, ki nenadoma izgubi zavest: ob srčnem infarktu lahko pride do smrtno nevarne motnje srčnega ritma, največkrat prekatne fibrilacije in ob tem nenadnega zastoja srca. Bolnik nenadoma izgubi zavest in se zgrudi brez znakov življenja. Takoj pokličite nujno medicinsko pomoč in takoj zatem začnite temeljne postopke oživljanja. Pri nenadni srčni smrti se proces umiranja možganov, ki so najbolj občutljivi na pomanjkanje kisika, prične takoj, in je v desetih do petnajstih minutah dokončen. Takojšnja medicinska pomoč je zunaj zdravstvenih ustanov praktično skoraj nemogoča. V takšnih primerih je ključno poznavanje zunanje masaže srca in umetnega dihanja. Zapomnite si: tudi vi lahko rešite življenje sočloveku.

Nema ishemija in speči infarkt: Nekateri bolniki z ishemično boleznijo srca značilne bolečine v prsih sploh ne čutijo, kar imenujemo nema ishemija. Posledično temu, lahko takšni bolniki utrpijo srčni infarkt, ne da bi zanj sploh vedeli. Omenjajo se sicer določeni opozorilni znaki, kot so težka sapa, slabost, omedlevica in potenje, vendar so le ti zelo neznačilni. Znani so dejavniki, ki povečujejo tveganje za nemo ishemijo in speči infarkt: sladkorna bolezen, ženski spol, starost nad 75 let, osebe z visoko stopnjo celotne koronarne ogroženosti in osebe, ki so v preteklosti že prebolele srčni infarkt. Glede na to, da je nema ishemija klinično pomembna, jo moramo iskati z diagnostičnimi presejalnimi testi, kot so 24 urno snemanje EKG, obremenitveno testiranje in perfuzijska scintigrafija srca. Dokazano je, da rutinsko izvajanje presejalnih testov pri sicer zdravih ljudeh brez težav ni upravičeno. Od presejalnega obremenitvenega testiranja si lahko obetamo korist pri moških, ki sicer nimajo težav, so starejši od 45 let in imajo enega ali več dejavnikov tveganja za bolezni srca in žilja. Korist presejalnih testov se z večjim številom dejavnikov tveganja veča. Posebna skupina oseb, kjer naj bi se presejalni testi rutinsko uporabljali, so osebe s poklici, ki vplivajo na javno varnost, kot so piloti, šoferji avtobusov in kamionov, strojevodje in gasilci.

5. S katerimi preiskavami ugotavljamo ishemično bolezen srca

Za odkrivanje ishemične bolezni srca obstaja več diagnostičnih testov. Preden se sploh odločimo za izvajanje testov, se z bolnikov podrobno pogovorimo, ga povprašamo o njegovih težavah in ga klinično pregledamo. Velikokrat se takoj na začetku odločimo opraviti tudi rentgensko sliko srca in pljuč.

Elektrokardiogram (EKG)
Najosnovnejša preiskava v kardiologiji je vsekakor EKG, torej grafični zapis električne aktivnosti srca. EKG lahko odkrije nepravilne utripe, ishemijo srčne mišice, povečanje srca in določena področja srca, ki so v preteklosti že utrpela škodo.

Obremenitveno testiranje
S to preiskavo ravno tako snemamo EKG, vendar bolnik pri tem vozi kolo ali hodi po tekočem traku. Stopnja obremenitve je na začetku testa majhna in se s časom povečuje. Obenem merimo krvni tlak in srčni utip. Ta test nam pomaga odkriti težave, ki se pojavijo z večanjem napora. Pri osebah, ki zaradi določenih težav (npr. artritis) ne morejo poganjati kolesa ali hoditi po traku, izvedemo obremenitveno testiranje z zdravilom, ki poveča pretok v srčni mišici. Obremenitveni test je koristen za odrivanje ishemične bolezni srca, vendar ni 100% zanesljiv, saj se v določenem manjšem odstotku lahko pojavljalo lažno pozitivni ali lažno negativni rezultati. Poleg tega se opravljajo še obremenitvena testiranja, pri katerih bolniku med obremenitvijo vbrizgamo v žilo radioizotop (talij ali tehnecij). Radiozotop se kopiči v srčni mišici, kar prikažemo s snemanjem z gama kamero in dobimo podatek o prekrvitvi srčne mišice.

Koronarografija
S to preiskavo ugotavljamo zapore in zožitve koronarnih arterij. Preiskava se izvaja v zato posebej opremljenih ustanovah, v kateterskem laboratoriju. Bolniku se skozi arterijo na nogi (redkeje roki) uvede kateter do koronarnih arterij, skozi katerega se vbrizga rentgenski kontrast, tako, da koronarne arterije pod rentgenskimi žarki postanejo vidne. Na monitorju dobimo sliko, ki jo imenujemo koronarogram ali angiogram.

Zgoraj opisane preiskave dopolnjujemo še z ultrazvokom srca, 24 urnim snemanjem EKG in laboratorijskimi preiskavami.

 

prejšnja stran

naslednja stran