Stres in bolezni srca
pripravila Silvia Samarin Lovrič, dr.med.,
specialist internist

Vsak dan postaja čedalje bolj naporen. Delovni teden brez konca, preobremenjenost, premalo časa zase, za prijatelje in družino. Ure in ure posedanja po sestankih, neredna prehrana in premalo spanja, vodijo v zdravstvene težave. Bitka s časom in delom je življenje pod stresom. Vsak od nas ima sicer svojo posebno mero za stres in določena mera stresa nam življenje lahko celo polepša, napravi bolj zanimivega in nam pomaga zadovoljno živeti. Prav tako je možno, da je nekaj za nekoga »stresno«, za drugega pa zabavno. Zaradi tega, stres težko merimo. Nevarnosti prežijo v kroničnem stresu, to je tistem stresu, ki ga doživljamo vsak dan in se ga včasih niti ne zavedamo. Ugotovitve kažejo, da telo reagira na različne povzročitelje stresa vedno na enak način: poveča se krvni tlak, poveča se srčni utrip, poveča se koncentracija sladkorja v krvi, maščob in hormonov stresa; krvne žile se zožijo in poveča se izločanje želodčne kisline. Če se to dogaja pogosto pride do srčno žilnih, prebavnih, imunoloških, nevroloških in drugih motenj. V zadnjem času prihaja na dan vse več dokazov za povezavo med tveganjem za bolezni srca in žilja ter stresom, vendar kljub temu, še ni dokončno znano, ali je stres samostojen oziroma neodvisen dejavnik tveganja za te bolezni. Stres kot tak, pa lahko vpliva na nekatere ostale dejavnike tveganja za bolezni srca in žilja, kot so visok krvni tlak in koncentracija holesterola v krvi. Znano je tudi, da pospeši tvorbo strdkov v arterijah. Poleg tega lahko stres povzroči nezdrav življenjski slog, saj ljudje pod stresom začnejo velikokrat prekomerno jesti, uživati prevelike količine alkoholnih pijač, začnejo kaditi ali jemati droge in postanejo telesno nedejavni. Stres lahko povzroča številne telesne simptome: razbijanje srca, občutek nepravilnega utripanja srca, pospešen srčni utrip, občutek kratke sape, občutek tiščanja v prsih, glavobol, vrtoglavico, vznemirjenost, utrujenost, slabotnost, bolečine v hrbtu, občutek napetosti v mišicah, slabost, bruhanje, slabo prebavo, krče, drisko, zaprtje, motnje spanja, neješčnost, pomanjkanje zanimanja za spolnost, pogoste prehlade in druge okužbe dihal, zvečano znojenje, razširjene zenice, siljenje na vodo in suha usta.

Ne posegajte takoj za pomirjevalnimi tabletami!
Če se vam kdaj zgodi, da boste imeli katere od zgoraj naštetih simptomov stresa, si vzemite par minut časa zase in prisluhnite svojemu telesu. Pri premagovanju stresa je zelo pomembna samopomoč. Umirite se, dihajte počasi ter poskušajte realno oceniti telesne težave, ki so trenutno prisotne. Možno je, da vam ob stresu krvni tlak poraste čez normalne vrednosti, če pa se že zdravite zaradi visokega krvnega tlaka, je možno, da ob stresnih situacijah krvni tlak naraste do nevarnih vrednosti. V takšnih primerih je dobro imeti pri roki merilnik krvnega tlaka. Priporočajo se polavtomatski merilniki za nadlaket. Merilniki morajo biti preverjeni. Sede si izmerite krvni tlak in srčni utrip, ter si zapišite vrednosti. Meritev čez nekaj minut ponovite. Pri meritvi bodite pozorni, če je srčni utrip reden ali nereden. Po novih smernicah se za visok krvni tlak pri samomeritvi smatra tlak >135/>85 mmHg. Če si zmerite vrednost >180/>110 mmHg, morate nemudoma poiskati zdravniško pomoč, saj je treba tlak znižati in takoj uvesti redno zdravljenje z zdravili. Če je tlak med 140-179/90-109 mmHg, bo treba začeti zdravljenje takoj v primeru, če je tveganje za bolezni srca in žilja zelo veliko, veliko ali zmerno, če pa je tveganje majhno se priporoča le pogosto merjenje krvnega tlaka 6-12 mesecev. Te ocene ne morete napraviti sami, odločil se bo vaš osebni zdravnik. Ob stresu se lahko zviša tudi srčni utrip, ali pa pride do motenj ritma, še posebej, če imate v ozadju znano ali neznano bolezen srca. Normalen srčni utrip v mirovanju je med 70 in 80 utripi na minuto, presledki med utripi pa so enaki, kar pomeni, da srce utripa enakomerno. Če je srčni utrip nad 100 utripov/minuto, je to tahikardija.

Kdaj ob motnji ritma poklicati zdravnika?
Če imate tahikardijo v mirovanju in se vam ob tem vrti, ste omotični, težko dihate, vas ob tem v prsih tišči ali če opazite nereden srčni utrip. Občasni redki posamezni neredni utripi so normalen pojav.

Pomembno je, da se naučite prepoznati dejavnike, ki na vas vplivajo negativno in pravočasno odkriti morda že obstoječe bolezni. Sicer se pa izogibajte konfliktom, o stresu se pogovarjajte s prijatelji, nadrejenimi na delovnem mestu in družino, skrbite za dobro zdravstveno stanje, tako, da se zdravo prehranjujte, dovolj počivate, ne kadite in ne uživate večjih količin alkohola in kofeina. Redno se gibljite, naučite se sproščati, pojdite na počitnice in najdite čas tudi za hobije.

Znanstvenik, ki je pred več kot 50 leti utemeljil stres je rekel: "Stres je življenje in življenje je stres.". In to drži še danes. Ne zanašajte se na to, da se bodo stvari okoli vas spremenile, ampak stavite na svoje korake, svoje odločitve in svoj odnos do življenja. Zaprite oči, globoko zadihajte in poglejte s srcem. Videli boste stvari, ki so očem nevidne, ter ob tem morda spoznali pravi smisel in lepoto bivanja.

 

prejšnja stran

naslednja stran