Krvni tlak merimo s sfingomanometrom in stetoskopom. Sfingomanometer je sestavljen
iz manšete, ki je s cevjo povezana s črpalko (načrpa zrak v manšeto) in s
številčnico, na kateri je mogoče odčitati izmerjeni krvni tlak.
Med merjenjem bolnik ponavadi sedi, na roki ima manšeto. Roka je oprta na
trdno podlago, tako da je notranja stran komolca obrnjena navzgor. Manšeto
namestimo na nadlaket in vanjo načrpamo toliko zraka, da zaustavimo pretok
krvi v glavni arteriji roke. Nato zrak počasi spuščamo iz manšete. Konec stetoskopa
postavimo tik pod manšeto nad bolnikovo brahialno arterijo v višini komolca.
S stetoskopom lahko slišimo šum pretoka krvi. Prisluškujemo arteriji, dokler
ne zaslišimo, kako kri udari in steče po arteriji; ta udarec pomeni sistolični
tlak. Zrak še naprej spuščamo iz manšete toliko časa, da utrip preneha in
kri prosto steče po povsem odprti arteriji; to je vrednost diastoličnega tlaka.
Višino sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka odčitamo s številčnice
na sfingomanometru. Vrednost krvnega tlaka je po navadi izražena v mm živega
srebra (mmHg). Enota mmHg je ostala še od takrat, ko so za merjenje uporabljali
stekleno cevko z živim srebrom.