1. Kaj je alkoholni bledež oz. Delirium tremens?
Alkoholni bledež oz. delirium tremens je motnja oz. stanje pri alkoholikih,
ki se kaže z:
- izgubo orientacije(dezorientiranost)
- motnjami zaznav (halucinacijami)
- tesnobnimi občutki (anksioznost)
- izraţeno tresavico (tremor)
- gibalnim nemirom
- izrazitim znojenjem
- zvišano telesno temperaturo
- pojavom mišičnih krčev(konvulzij)
Pri tem stanju gre za organski možganski sindrom, ki ga označujejo sočasne
motnje zavesti in pozornosti, zaznavanja, mišljenja, spominjanja, psihomotorične
aktivnosti, čustvovanja ter razporeda spanja in budnosti. Trajanje je različno
dolgo in stopnja izrazitosti sega od blagih do zelo hudih oblik!
V bistvu je Delirium tremens akutna komplikacija kroničnega alkoholizma.
Gre za stanje, ki ponavadi nastane naglo.
2. Kdaj lahko pride do pojava takega stanja?
Nastane lahko pri:
- pri kroničnem in kontinuiranem pitju velikih količin alkohola
- nenadnem prenehanju pitja pri človeku, ki redno uživa alkohol
Najvažnejši faktor za nastanek alkoholnega bledeža je prekinitev vnosa alkohola,
ki sledi obdobju kroničnega uživanja alkohola. Delirium tremens se nemalokrat
pojavi tudi v bolnišnici, kjer kronični pivec leži zaradi npr. poškodbe, infekcije
ali operacije, zaradi česar je bil kronični pivec primoran vzpostaviti takojšnjo
abstinenco.
Pri takem pacientu se kmalu začno simptomi abstinence kot npr.:
- jutranje tresenje rok
- strah
- tesnoba
- vznemirjenost
Opisani znaki in simptomi se hitro poležejo po jutranjih odmerkih alkohola.
3. Skupine abstinenčnih simptomov kot znanilcev razvijajočega
se Delirium tremensa
Abstinenčna simptomatika: se lahko začne s prebavnimi motnjami in sicer
z izgubo apetita, jutranjimi ali stalnimi bruhanji. Lahko pa tudi z drgetanjem,
bolečinami v sklepih. Tudi napadi nezavesti z mišičnimi krči (epileptični
napadi) so lahko uvod v Del. trem., kot tudi vegetativni znaki:
- suh jezik
- občutek tujka v ustih
- znojenje
- rdečica obraza
- motena uskljajenost-koordinacija telesnih gibov
Ostali abstinenčni simptomi so še:
- stanje povišane telesne temperature
- obilno znojenje
- dehidracija
- intenzivni značilni tremor
Pred samim pojavom bolezni so značilna nočna zmedenostna stanja z nemirnimi,
morečimi sanjami.
Ta stanja ponavadi trajajo nekaj ur, proti jutru pa se umirijo. V takem
stanju bolniki kličejo na pomoč, grozijo partnerju, delajo ljubosumnostne
scene, se zagradijo v stanovanju z namenom zaščite pred namišljenimi sovražniki
ali pa se zaradi samoobtoževalnih misli in idej javijo organom oblasti.
Halucinacije in to pretežno vidne, predstavljajo glavno motnjo zaznavanja:
liki so mobilni (gibljivi), barvni in točno predstavljeni v prostoru.
Prisotne pa so lahko tudi :
- slušne halucinacije
- halucinacije vonja (občutki neprijetnih vonjav, smradu, fekalij, strupenih
plinov)
- hudo popačeni občutki o spremembah notranjih organov (cenestetične halucinacije)
- halucinacije telesnih občutkov( npr. v alkoholnem bledežu bolnik pajkov
ali miši ne doživlja samo vidno, marveč lahko tudi občuti, da mu lezejo
po telesu ali da je ustna votlina polna pajkov.
Skupine simptomov lahko glede na čas pojavljanja razdelimo.
Prva skupina simptomov se pojavlja nekje do 24 ur po prenehanju vnosa
alkohola. Sem sodi poleg jutranjega tresenja še :
- generaliziran še intenzivnejši tremor
- halucinatorna in sanjska doživljanja
Druga skupina se pojavlja od 12 do 48 ur po prekinitvi vnosa alkohola
in sestoji poleg navedenih simptomov še iz napadov mišičnih krčev, epileptični
napad - napad nezavesti s krči.
Tretja skupina simptomov se razvije od 72 do 96 ur po prekinitvi
vnosa alkohola:
- huda tresavica
- motnje zaznav (halucinacije)
- povečan psihofizični nemir do izrazite vznemirjenosti, strahu, občutkov
ogroženosti
- močno potenje
4. Vzroki abstinenčnih simptomov v sklopu Delirium tremensa
a) prehrambeni deficiti (neredna, pomanjkljiva prehrana alkoholika)
b) hormonske motnje (nepravilno delovanje nadledvične žleze)
c) hujše motnje presnove (pomanjkanje magnezija, vitaminski primanjkljaj)
5. Slika Delirium tremensa
Delirium tremens označujeta dve skupini simptomov.
V prvo skupino spadajo:
- tremor
- halucinacije
- napadi mišičnih krčev
V drugo skupino pa:
- zmedenost
- psihomotorični nemir
- motnje vegetativnega živčnega sistema s povišano tel. temp., pospešenim
srčnim utripom, razširjenimi zenicami, obilnim znojenjem
Vse te simptome spremlja izrazit občutek tesnobe in strahu. Stanje zmedenosti
se občasno prekine s t. i. lucidnimi intervali, ko se bolnik psihično ujasni
in pride k sebi, kar predstavlja veliko nevarnost za bolnika - samomorilnost!
Obstajajo tudi nevrološka stanja, ki so obvezni spremljevalec Del. trem..
Med stalno prisotne nevrološke znake uvrščamo:
- intenzivna tresavica, ki ne preneha niti v spanju
- nerazločni govor z govorico skozi nos ali zobe
- nepopolno oblikovanje besed - motena artikulacija
Prisotni so še lahko:
- motena hoja
- izguba občutka za bolečino
- epileptična kriza
- težje oblike znakov obolenja živcev, ki oživčujejo noge in roke ali celo
dogajanja v možganih ter hrbtenjači.
6. Možne komplikacije tega stanja
a) posledice srčnožilnega sistema (srčni infarkt, odpoved krvnega obtoka)
b) posledice jetrnega sistema
c) ledvična odpoved
d) možganska krvavitev
7. Zdravljenje Delirium tremensa
Infuzija (vnos v žilo) raztopine glukoze z vitamini b1, b6 in vitamina
c. Le-ta služi vzpostavitvi ponovnega ravnovesja sestavin v krvi. Ob tem pa
še zdravljenje z zdravili in sicer uporabljamo zdravilo Distranevrin
na ure (odvisno od slike bolezni in prizadetosti pacienta) 2 kapsuli na 2,
3 ali 8 ur. Uporabljamo lahko tudi diazepam (apaurin) po 10 mg v 6
urnih presledkih do pomiritve znakov. Odmerke zdravil postopoma znižujemo
in jih v 8 - 10 dneh ukinemo!