Kronična venska insuficienca

4. Preiskave venskega sistema

Za pregled venskega sistema obstaja več invazivnih in neinvazivnih preiskav. Ascendentna venografija je še vedno osnovna pot za diagnozo globoke venske tromboze. Descendentno venografijo uporabljamo za oceno nezadostnosti zaklopk. Vendar sta ti preiskavi dragi, invazivni in lahko povzročata flebitise (vnetje ven). Nadomestila jih je doplerska ultrasonografija, ki je ponovljiva metoda, neinvazivna in cenejša. Za izključitev arterijskega obolenja uporabljamo indeks: gleženj - nadlaket.

4.1. Duplex sonografija

S to metodo dobimo informacijo o anatomskih strukturah žil in o vzorcu pretokov v žilah. Natančnost te metode znaša 80 - 100%.

4.2. Indeks gleženj - nadlaket

Včasih imajo lahko bolniki z vensko insuficienco in razjedami sočasno tudi arterijsko bolezen. Le -to je pomembno diagnosticirati, saj so nekatere terapije (kot je kompresijska terapija) v prisotnosti arterijskega obolenja kontraindicirane. Izvede se tako, da se izmeri sistolni arterijski pritisk na nadlahti, na arteriji tibialis posterior in na arteriji dorsalis pedis. Najvišje štiri izmerjene vrednosti na gležnju in nogi se delijo z najvišjima dvema meritvama nad arterijo brahialis:

• normalni indeks znaša nad 1.0. Pritisk je večji pri gležnju kot na roki.
• indeks pod 0.9 kaže, da gre za periferno žilno obolenje
• indeks od 0.5 do 0.84: oviran arterijski pretok je povezan s klavdikacijo (bolečine v mišicah ob hoji)
• indeks pod 0.5 predstavlja napredovalo ishemijo (neprekrvljenost), ki je dostikrat povezana s hudo ishemično bolečino in z razjedami.

Izjema so sladkorni bolniki. Pri teh žilne kalcifikacije vodijo v nestisljivost žil in so tako izmerjeni pritiski nerealni. Indeks gleženj-nadlaket nad 1.3 kaže na kalcifikacijo žil. Takim bolnikom moramo izmeriti pretoke z dopplerjem ali pa jim izmeriti pritisk na palcu z digitalno pletizmografijo. Normalno obstaja med gležnjem in palcem gradient tlaka od 20 do 30 mmHg.

4.3. Venografija

Venografija objektivno prikaže anatomske in hemodinamične značilnosti venskega sistema. Riziko komplikacij je glede na ultrasonografijo in indeks gleženj - nadlaket večji. Možne so smrtne reakcije na kontrastna sredstva, anafilaksija, pljučni edemi, motnje ritma, hipotenzija (nizek tlak) in bronhospazem. Bolniki s sladkorno boleznijo in ledvičnim odpovedovanjem so izpostavljeni tudi tveganju akutne ledvične odpovedi zaradi kontrastnega sredstva.

4.4. Trendelenburgov test

V zgodovini se je uporabljal za potrditev prisotnosti in stopnjo okvare zaklopk. Bolnik leži na hrbtu z dvignjenimi nogami, da se izpraznijo vene. Obveže se ga tik pod safenofemoralnim ustjem, okoli 3 cm pod ingvinalnim ligamentom. Bolnik nato vstane, obveza se sprosti:

• če je safenofemoralna zaklopka okvarjena, se vene hitro napolnijo od zgoraj
• če safenofemoralna zaklopka ni okvarjena, se vene počasi napolnijo od spodaj
• vene se bodo napolnile hitro od zgoraj pred sprostitvijo obveze, če je okvarjene zaklopka pri vstopu dolge vene safene v femoralno veno

Za oceno stopnje venskega refluksa so odkrili številne teste. Eden izmed njih je zračna pletizmografija, ki izračuna venski volumen in venski polnitveni čas.

prejšnja stran

naslednja stran